Za ureditev teh nasprotij so nujno potrebna nekatera terminolo\u0161ka pojasnila. Izraz nevrotipi\u010dni ali NT je nastal v okviru gibanj tistih ljudi, ki se prepoznavajo v paradigmi nevrodiverzitete in se v nasprotju z njimi imenujejo nevrodivergentni ali nevroatipi\u010dni. Vendar je treba biti previden, saj ti izrazi, ki se zdijo podobni, v resnici niso nujno sopomenke. V skladu z izjavo avstralske sociologinje in avtistke Judy Singer, ki je splo\u0161no priznana kot avtorica paradigme nevrodiverzitete, je mogo\u010de trditi, da izraz nevrodiverziteta \u201cni orodje za lo\u010devanje med nami in njimi\u201d in da se nevrodiverziteta \u201cnana\u0161a zlasti na brezmejno variabilnost \u010dlove\u0161ke kognicije in edinstvenost vsakega \u010dlove\u0161kega uma\u201d. Zato je upravi\u010deno mogo\u010de re\u010di, da smo vsi nevrodiverzitetni, nevro-razli\u010dni, ker ni dveh \u010dlove\u0161kih bitij na planetu, ki bi imela identi\u010dno kognitivno delovanje.<\/p>\n\n
Vendar se postavlja vpra\u0161anje. \u010ce je ustrezno re\u010di, da smo vsi nevrodiverzitetni, pa ni ustrezno re\u010di, da smo vsi nevroatipi\u010dni ali nevrodivergentni, tako kot ni ustrezno re\u010di, da \u201csmo vsi nekoliko avtisti\u010dni, hiperaktivni, dislekti\u010dni ali celo invalidni\/ovirani\u201d. Kako torej zdru\u017eiti nevrolo\u0161ko razli\u010dnost, nevrotipi\u010dnost in celotno paleto stanj, ki so del standarda DSM-5 kot prave psihiatri\u010dne diagnoze motenj (motnje avtisti\u010dnega spektra, disleksija, disgrafija, ADHD itd.), ki povzro\u010dajo invalidnost oz. oviranost in so na skrajnih to\u010dkah \u201dnormalne\u201d porazdelitve populacije? Pri pojasnjevanju te to\u010dke nam je v pomo\u010d koncept spektra, ki razli\u010dnosti ume\u0161\u010da v kontinuum od motenj do fenotipov splo\u0161nih stanj.<\/p>\n\n
\u201dNajprej \u010dlovek\u201d ali \u201dNajprej identiteta\u201d<\/strong><\/p>\n\n Tudi v tem primeru je pravilna raba jezika zelo pomembna. Imamo dve izbiri, najprej lahko poimenujemo \u010dloveka ali njegovo identiteto. V prvem primeru poudarimo, da oseba ni primarno ali zgolj njena \u201dmotnja\u201d, zato govorimo o \u201cosebi z \u2026\u201d. Ta jezik je zna\u010dilen za zdru\u017eenja star\u0161ev in nekatere zagovornike, kot je na primer Donna Williams (1999). V drugem primeru najprej omenimo tisto, kar se v osnovi obravnava kot motnja, osebo identificira, opredeljuje in \u201cje del tega, kar je\u201d (Grandin, 1995).<\/p>\n\n Uporaba omembe identitete kot prve<\/em> prevladuje v zagovorni\u0161kih zdru\u017eenjih oseb z oviranostmi oz. invalidnostmi, ki svojo nevroatipi\u010dnost izpostavljajo z identitetnega vidika in kot dru\u017ebena manj\u0161ina. Potrebno se je izogniti vsem hudo neprimernim izrazom, kot so npr: \u201cprizadet zaradi \u2026\u201d, \u201cprizadet z \u2026\u201d, \u201ctrpi zaradi \u2026\u201d ali \u0161e huje \u201cbolan z \u2026\u201d, ki jih upravi\u010deno zavra\u010dajo vsi, ki se ukvarjajo z zagovorni\u0161tvom, ter na splo\u0161no vsi dele\u017eniki. Toda \u010de se moramo vseeno boriti proti \u201djeziku trpljenja\u201d, kdo ima potemtakem prav? Motnja ali Stanje?<\/p>\n\n \u010ce se glede na socialni model oviranosti, kjer je oviranost oz. invalidnost posledica interakcije razli\u010dnih ali mote\u010dih zna\u010dilnosti osebe v interakciji z okoljem, zdi poimenovanje osebe na prvem mestu (tj. \u201coseba z oviranostjo\u201d v smislu, da oseba ni zreducirana na svojo oviranost) bolj\u0161a, sta v resnici oba terminolo\u0161ka pristopa veljavna in ju ne bi smeli dojemati kot nasprotujo\u010da si. V okviru paradigme nevrorazli\u010dnosti so avtizem in nevrorazvojne motnje v bistvu stanja, ki lahko postanejo motnja, ko osebne zna\u010dilnosti (biolo\u0161ke in psiholo\u0161ke spremenljivke) v interakciji z okoljem (socialne spremenljivke) ustvarijo izrazite te\u017eave v delovanju osebe.<\/p>\n\n Posameznik se tako sam odlo\u010di, do kolik\u0161ne mere ga njegovo stanje prizadane.<\/p>\n\n Vpra\u0161anje modelov: Dele\u017eniki proti strokovnjakom<\/strong><\/p>\n\n Zgodovinsko gledano si lahko raziskave in intervencije na podro\u010dju nevrorazvojnih motenj in atipi\u010dnega razvoja predstavljamo kot nihalo, ki je zamahovalo v okviru binomije \u201cnarava-kultura\u201d, pri \u010demer se je pozornost izmeni\u010dno osredoto\u010dala najprej na spremenljivke, povezane s kulturo, in s tem na vse procese, povezane z medsebojnimi psihi\u010dnimi odnosi (dejavniki zunaj posameznika), nato pa na spremenljivke, povezane z naravo, in s tem na vse individualne biolo\u0161ke in intrapsihi\u010dne razlike (znotraj posameznika), ki dolo\u010dajo posameznikov tipi\u010den ali atipi\u010den razvoj.<\/p>\n\n To je dolg in mu\u010den proces (kot vsak znanstveni in kulturni proces) in del razprave, ki poteka \u017ee vsaj od sredine prej\u0161njega stoletja, pri \u010demer so se j zgodili pomembni koraki naprej, a tudi \u0161tevilne napake. Koncept nevrorazli\u010dnosti je prav v tej razpravi mejnik za nov koncept, ki lahko zdru\u017ei dva glavna akterja v tem procesu: dele\u017enike in praktike. Gre za koncept, ki lahko upo\u0161teva vse tri spremenljivke, ki so bile v preteklosti analizirane: psiholo\u0161ke, socialne in biolo\u0161ke, v okviru ene paradigme, opredeljene kot \u201cbio-psihosocialni model\u201d, katerega cilj je analizirati raznolikost za razliko od \u201cmedicinskega modela\u201d, za katerega se zdi, da je osredoto\u010den izklju\u010dno na ugotavljanje primanjkljajev, ki dolo\u010dajo netipi\u010den razvoj. Vendar pa se nihalo, kot je dejala Judy Singer, z uvedbo koncepta nevrorazli\u010dnosti za\u010denja obra\u010dati nazaj na stran biologije, \u010deprav ne ve\u010d z vidika primanjkljajev, temve\u010d z vidika raznolikosti, tokrat z izrazito pozitivno konotacijo. Koncept nevrorazli\u010dnosti, kot pravi avtorica, \u201cni psiholo\u0161ko-medicinska diagnoza, temve\u010d sociolo\u0161ki koncept, ki lahko nevrolo\u0161kim manj\u0161inam ponudi \u201canaliti\u010dni objektiv za preu\u010devanje dru\u017ebenih vpra\u0161anj, kot sta neenakost in diskriminacija\u201d. V tem smislu je korak naprej izjemen, saj lahko zdaj atipi\u010dni razvoj obravnavamo tudi kot alternativo tipi\u010dnega razvoja in ne ve\u010d samo in izklju\u010dno kot minus. SOptimisti\u010den in prero\u0161ki se v tem smislu zdi izraz avstrijskega zdravnika Hansa Aspergerja, ki je \u017ee leta 1938 (Asperger, 1944), ko je branil svoje mlade avtisti\u010dne paciente pred nacisti\u010dnim evgeni\u010dnim na\u010drtom, z dolo\u010deno samozavestjo izjavil: \u201cDruga\u010den ne pomeni manjvreden\u201d.<\/p>\n\n Vendar je tudi Judy Singer s\u010dasoma spoznala, da ima \u201ckot vsako gibanje, ki posku\u0161a razviti veliko teorijo vsega, tudi socialni model svoje fundamentalisti\u010dne in ekstremisti\u010dne te\u017enje\u201d, ki so zasnovane kot nasprotje zdravstveni stroki. To te\u017enjo avtorica odkrito obsoja in nas opozarja, da so \u201cprav raziskovalci s podro\u010dja medicine, za\u010den\u0161i z zdravniki Hansom Aspergerjem, Lorno Wing, Simonom Baron-Cohenom in Oliverjem Sacksom, ter psihologi, zlasti Tonyem Attwoodom, postavili temelje, ki so avtistom in njihovim dru\u017einam omogo\u010dili, da so se med seboj prepoznali in oblikovali lastno gibanje\u201d. Poleg tega v zvezi s skepticizmom do biologije, ki je prisoten pri nekaterih ekstremisti\u010dnih skrajne\u017eih, poudarja, da \u201cnas je legitimirala nevroznanost, jezik nevroznanosti in ra\u010dunalni\u0161tva pa je bil vir mo\u010dnih metafor za na\u0161e gibanje\u201d.<\/p>\n\n Od koh izhaja koncept nevrorazli\u010dnosti?<\/strong><\/p>\n\n It is no coincidence that one of the pioneers of autism has been cited in relation to the concept of Neurodiversity since it was within the nascent Autistic Community, at the turn of the millennium, that this concept took shape and was developed and structured. We are in the aftermath of the scientific community\u2019s universal acknowledgement of the failure of Bruno Bettelheim\u2019s psychoanalytic theories who, initially in connivance with the other autism pioneer Leo Kanner (Kanner, 1943), had traced the cause of autism to the so-called \u201crefrigerator-mothers\u201d (Bettelheim, 1967) linking autism to a certain coldness of parents (and especially mothers) towards their children. With an incredible scientific reductionism, the scholar in question identified the deficit within the social and psychological variables and more specifically in a \u201cdefective attachment\u201d (Bowlby 1969) in the mother-child relationship; an attachment that would then determine the subsequent atypical development and onset of the autism disorder. It was a dangerous analysis of psychological and social variables alone with an evident confusion of the cause-effect relationship between them.<\/p>\n\n Kaj so Kanner, Bettelheim in \u0161tevilni drugi znanstveniki zaznali, da jih je zavedlo? Zanimivo je, da je avstralska \u0161tudentka sociologije Judy Singer pribli\u017eno trideset let po izidu teorij Bruna Bettelheima iz svojega burnega odnosa z avtisti\u010dno materjo v \u010dlanku, objavljenem leta 1998 v reviji Disability Discourse, skovala izraz nevrodiverziteta oz. nevrorazli\u010dnost, ki se nana\u0161a neposredno na o\u010ditajo\u010do frazo, ki sta jo z o\u010detom naslovila na mater: Zakaj se vsaj enkrat v \u017eivljenju ne more\u0161 obna\u0161ati kot normalna oseba? Od problema brez imena do nastanka nove kategorije razli\u010dnosti (Valtellina, 2020, str. 45). Vsekakor ji gre zasluga za ubeseditev izraza, ki ga predstavi z zgolj nekaj besedami, a so le-te pronicljive:<\/p>\n\n Po mojem mnenju je klju\u010dni pomen pojma \"avtisti\u010dni spekter\" v tem, da predvideva politiko nevrolo\u0161ke razli\u010dnosti ali \"nevrodiverzitete\". Nevrolo\u0161ka razli\u010dnost je dodatek k \u017ee znanim politi\u010dnim kategorijam razred\/spol\/rasa in bo pove\u010dala ozave\u0161\u010denost o dru\u017ebenem modelu oviranosti.<\/em>\u00a0<\/kbd><\/p>\n\n Z razvojem nevrorazli\u010dnosti je postmoderna razdrobljenost pre\u0161la na naslednjo stopnjo. Tako kot se v postmoderni dobi ob\u010dasno razblini kak\u0161no preve\u010d zakoreninjeno prepri\u010danje, bodo kmalu izginila tudi tista prepri\u010danja, ki so nam najbolj samoumevna: dejstvo, da vsi vidimo, sli\u0161imo, se dotikamo, vohamo in zbiramo informacije na enak na\u010din (razen \u010de smo senzorno ovirani).<\/em>\u00a0<\/kbd><\/p>\n\n (Judy Singer, 1998)<\/em>\u00a0<\/strong><\/kbd><\/p>\n\n Smo svetlobna leta oddaljeni od konteksta psihoanaliti\u010dnih klinik, od pala\u010d medicine in celo od vedenjske psihologije, ki je pri preu\u010devanju in zdravljenju klasi\u010dnega avtizma pridobivala na veljavi. Smo v okviru \u0161tudij o oviranosti, pri \u010demer pove\u010devalno steklo ni medicinsko, temve\u010d sociolo\u0161ko in antropolo\u0161ko. Judy Singer je prva skovala izraz nevrorazli\u010dnost, pri \u010demer je sprejela perspektivo, ki je res sociolo\u0161ka, predvsem pa biolo\u0161ka in genealo\u0161ka. V tem smislu je pomembna referenca Asperger, ki je prvi zavzel tak\u0161no stali\u0161\u010de v svojem eseju iz leta 1944 in ki se danes, ko ga beremo v lu\u010di nevrorazli\u010dnosti, sli\u0161i skoraj prero\u0161ko:<\/p>\n\n Pogosto smo med temi otroki na\u0161li potomce pomembnih dru\u017ein znanstvenikov in umetnikov, v\u010dasih pa se je zdelo, da so v otroku ostale zgolj domislice in nenavadnosti nekdanje veli\u010dine, ki jih pogosto premorejo tudi veliki znanstveniki. Mnogi od teh o\u010detov so kljub precej\u0161njim ekscentri\u010dnostim zasedali visoke polo\u017eaje, kar prispeva k vpra\u0161anju dru\u017ebenega pomena tega tipa osebnosti [...] opazovalec, usmerjen v individualno psihologijo, bi celotno sliko avtisti\u010dnega stanja razlo\u017eil iz polo\u017eaja edinega otroka, saj bi v njem videl eksogeni vzrok [. ...] toda tako kot v \u0161tevilnih drugih primerih, tudi v individualni psihologiji vzrok zamenjuje z u\u010dinkom [...] kdor poleg tega ve, da se avtisti\u010dni otroci, ki odra\u0161\u010dajo med sorojenci, razvijajo popolnoma enako kot otroci edinci, ne more druga\u010de, kot da se mu zdi razlaga na podlagi eksogenega vzroka absurdna. Ne, dejstvo, da so ti otroci avtisti\u010dni, ni posledica neugodnih vzgojnih vplivov, ki jim je izpostavljen otrok brez sorojencev, ampak temelji na predispozicijah, podedovanih od star\u0161ev, ki so sami avtisti\u010dni.<\/em>\u00a0<\/kbd><\/p>\n\n (Hans Asperger, 1944)<\/em>\u00a0<\/strong><\/kbd><\/p>\n\n Izvirni prispevek Judy Singer, v okviru katerega je nastal koncept nevrorazli\u010dnosti, pa ni njen \u010dlanek iz leta 1998, temve\u010d delo, ki je nastalo pred njim in katerega priprava je morda trajala celo \u017eivljenje. Govorimo o izrazito avtobiografskih odlomkih iz diplomske naloge iz sociologije, ki je nastala med letoma 1996 in 1997, uradno predstavljena leta 1998 in naslovljena \u201c\u010cudni ljudje. Rojstvo skupnosti med ljudmi z avtisti\u010dnim spektrom. Osebno raziskovanje novega dru\u017ebenega gibanja, ki temelji na nevrolo\u0161ki raznolikosti\u201d (Singer, 2016). To diplomsko delo, \u010deprav je nastajalo ve\u010d let, ima ve\u010d elementov izvirnosti. Prvi element so konceptualni prehodi, ki jih je avstralska raziskovalka do\u017eivela na lastni ko\u017ei. V otro\u0161tvu je bila ekscentri\u010den otrok, h\u010derka matere s posebej nenavadnim vedenjem, ki je nato posledi\u010dno postala mati otroka z netipi\u010dnim razvojem, ki so ga nato z veliko te\u017eavo uvrstili v motnjo 1. stopnje avtisti\u010dnega spektra (Aspergerjev sindrom za nostalgike DSM-IV-TR). Tako kot v \u0161tevilnih podobnih primerih je h\u010derka zaradi diagnoze najprej odkrila materino vklju\u010denost v spekter, nato pa kot \u010de\u0161njo na torti \u0161e svojo uvrstitev \u201cnekam v spekter\u201d (Singer, 2016).<\/p>\n\n Drugi element izvirnosti predstavlja na\u010din, kako je Judy Singer izvedla svojo raziskavo za diplomsko nalogo. Kot udele\u017eenka se je vklju\u010dila v avtisti\u010dno skupnost, natan\u010dneje v forum Independent Living on the Autistic Spectrum (skraj\u0161ano InLv), skupino za podporo in samopomo\u010d, ki jo je ustanovil Martijn Dekker. Danes bi raziskavo, ki jo je izvajala Judy Singer, opredelili kot akcijsko raziskavo (Lucisano in Salerni, 2004), avstralska raziskovalka pa v svojem besedilu zelo rada poudari temeljne prispevke feministi\u010dnih in postmodernih raziskovalnih teorij, ki so prve postavile pod vpra\u0161aj paradigmo objektivnosti ter lo\u010ditev med opazovalcem in opazovanim. Glede na njen polo\u017eaj raziskovalke, matere, h\u010derke in osebe s spektrom je njen dobesedno \u201cpogled z ve\u010d krajev\u201d, ki nam je dal \u201cnovo kategorijo raznolikosti\u201d.<\/p>\n\n Drugi pomembni prispevki h konceptu nevrorazli\u010dnosti<\/strong><\/p>\n\n Ko govorimo o nastanku koncepta nevrorazli\u010dnosti, pa je potrebno omeniti vsaj dva ameri\u0161ka novinarja, avtorja pomembnih prispevkov. Prva zasluga gre Harveyju Blumu, ki mu skupaj z Judy Singer pogosto pripisujejo, da je skoval izraz in prvi spregovoril o \u201cnevrodiverziteti\u201d. Avstralska sociologinja sama ve\u010dkrat omenja ameri\u0161kega novinarja, s katerim je sklenila prijateljstvo in sodelovanje, ki je bilo zelo pomembno za oblikovanje koncepta, na forumu InLv, katerega uporabnik je bil tudi Blume. Ena od temeljnih zaslug ameri\u0161kega novinarja, zaradi katere ga v svoji diplomski nalogi navaja tudi Singer sama, je bila ta, da je prepoznal oblikovanje avtisti\u010dne skupnosti, izhajajo\u010d iz analogije z oblikovanjem skupnosti gluhih v okviru gibanja za pravico ljudi z invalidnostmi. V svojem znamenitem \u010dlanku iz leta 1997 z naslovom \u201cAvtizem in internet\u201d ali \u201cto je tista neumna napeljava! \u201d (Valtellina, 2020, str. 31) avtisti\u010dne skupnosti v bistvu ne opredeli le kot skupek ljudi, ki so si podobni po o\u017ei\u010denju, temve\u010d, \u010de gremo nekoliko dlje od preproste ra\u010dunalni\u0161ke metafore, neizprosno zatrdi, da je \u201cpreprosto za mnoge avtiste internet kot Braillova pisava\u201d in da jim prav ta jezik omogo\u010da, da \u201czaobidejo enega od primanjkljajev triade, ki jo je definiral Sacks: socialno interakcijo\u201d (Blume, 1997).<\/p>\n\n Drugo priznanje gre Stevu Silbermanu, ki je pod velikim vplivom Judy Singer in Harveyja Bluma odlo\u010dilno prispeval k \u0161irjenju koncepta nevrorazli\u010dnosti s \u010dlankom \u201cThe Geek Syndrome\u201d (Valtellina, 2020, str. 59) iz leta 2001 in nato z uspe\u0161nico \u201cNeurotrib\u00f9. Talenti avtizma in prihodnost nevrodiverzitete\u201d iz leta 2015. V teh dveh spisih ameri\u0161ki novinar z natan\u010dnim raziskovanjem in dokumentiranjem, za\u010den\u0161i z domnevnim pojavom neidentificirane \u201cepidemije avtizma\u201d, sledi jedru avtisti\u010dne skupnosti do geekov, ki \u017eivijo v Silicijevi dolini. Zdi se, da je Aspergerjev sindrom ali \u201cin\u017eenirska motnja\u201d raz\u0161irjen med ustvarjalnimi geniji v Silicijevi dolini, ki z ra\u010dunalni\u0161kimi in tehnolo\u0161kimi izumi oblikujejo sodobni svet. Tak\u0161ni ljudje pridobivajo tudi precej\u0161en gospodarski in dru\u017ebeni vpliv, vse to pa je dale\u010d od stereotipa o genialni, a prakti\u010dno nesposobni avtisti\u010dni osebi. Primer tega je nedavna izjava Elona Muska (lastnika podjetja Tesla in enega od desetih najbogatej\u0161ih ljudi na svetu), ki je izjavil, da je oseba na avtisti\u010dnem spektru in da prav tej svoji nevrolo\u0161ki raznolikosti in druga\u010dnemu na\u010dinu razmi\u0161ljanja dolguje velik del svojega ogromnega bogastva. \u0160e en dokaz, \u010de bi ga sploh potrebovali, da \u201csvet potrebuje vse vrste umov\u201d in torej nevrorazli\u010dnost.<\/p>\n\n Zaklju\u010dki<\/strong><\/p>\n\n Poleg klasi\u010dnih kategorij raznolikosti, kot so spol, vera in etni\u010dna pripadnost, se vse bolj uveljavlja koncept nevrorazli\u010dnosti ali nevrolo\u0161ke raznolikosti. Ta koncept je z vidika bio-psihosocialnega modela temeljnega pomena za pojmovanje atipi\u010dnega razvoja in nevrorazvojnih motenj v okviru, ki jih ne obravnava le kot primanjkljaje, temve\u010d kot druga\u010dnost in v nekaterih primerih kot dejanski vir za \u010dlove\u0161tvo kot celoto. To pojmovanje bi moralo dru\u017eboslovje, zlasti psihologija, uporabiti pri preu\u010devanju posameznika, njegovega razvoja in specifi\u010dnega kognitivnega delovanja, pedagogika pa pri oblikovanju z dokazi podprtih izobra\u017eevalnih metod, ki ne bi ve\u010d temeljile na normi, temve\u010d bi spo\u0161tovale specifi\u010dno nevrolo\u0161ko raznolikost, ki obstaja med posamezniki. V znanosti vse bolj manjka temeljni prispevek sociologije in antropologije, \u0161tudije o invalidnosti pa \u0161e naprej zahtevajo vse ve\u010d prostora. Navsezadnje lahko tudi ob prisotnosti izrazitih te\u017eav pri delovanju in ve\u010djih nevrorazvojnih motnjah le specifi\u010dno razumevanje nevrorazli\u010dnosti, ki je lastna posameznikom, zagotovi orodja za olaj\u0161anje razvoja vsake posamezne razvojne poti (bodisi nevrorazli\u010dne bodisi nevrotipi\u010dne) v smeri njenega najve\u010djega potenciala.<\/p>\n\n Viri<\/strong><\/p>\n\n Essential links\u00a0<\/strong><\/p>\n\n Mediji<\/strong><\/p>\n\n SIMPL4ALL sprejema nevrorazli\u010dnost. Kaj je nevrorazli\u010dnost? Spoznajte ve\u010d o njeni zgodovini in pomenu, saj so nevrorazli\u010dni ali nevrotipi\u010dni ljudje druga\u010dni, ne manj(vredni)!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Izobra\u017eevanje za vse s priznavanjem nevrolo\u0161ke razli\u010dnosti V okvir projekta SIMPL4ALL se nam je zdelo nujno vklju\u010diti koncept nevrolo\u0161ke razli\u010dnosti ali nevrodiverzitete. Le tako bomo lahko oblikovali izobra\u017eevanje, ki bo resni\u010dno namenjeno \u201cvsem\u201d. Toda od kod izvira ta izraz? V sodobnih razpravah o nevrorazvojnih motnjah in atipi\u010dnem razvoju se o njem vse pogosteje govori, pogosto […]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":30648,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[44],"tags":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31414"}],"collection":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=31414"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31414\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31415,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31414\/revisions\/31415"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/30648"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31414"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=31414"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=31414"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"oče](\"https:\/\/simpl4all.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/nathan-anderson-FHiJWoBodrs-unsplash-1024x684.jpg\")
![\"Abstraktna](\"https:\/\/simpl4all.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/hal-gatewood-OgvqXGL7XO4-unsplash-1024x683.jpg\")
\n
\n