{"id":31419,"date":"2023-05-24T14:50:15","date_gmt":"2023-05-24T12:50:15","guid":{"rendered":"https:\/\/simpl4all.eu\/uncategorized-sl\/dostopnost-v-okviru-knjizne-industrije-1-2\/"},"modified":"2023-07-03T09:41:55","modified_gmt":"2023-07-03T07:41:55","slug":"dostopnost-v-okviru-knjizne-industrije-1-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/uncategorized-sl\/dostopnost-v-okviru-knjizne-industrije-1-2\/","title":{"rendered":"Dostopnost v okviru knji\u017ene industrije (1\/2)"},"content":{"rendered":"\n<p>Povezava med dostopnostjo in zalo\u017eni\u0161tvom &#8211; zlasti digitalnim zalo\u017eni\u0161tvom &#8211; morda ni vsem povsem o\u010ditna, pomanjkanje dostopnih (e-)knjig, ki so na voljo na trgu &#8211; bodisi papirnatih bodisi elektronskih knjig -, pa ponuja premalo referen\u010dnih to\u010dk, ki bi nam pomagale razumeti to povezavo. Namen \u010dlanka je zato raziskati del zalo\u017eni\u0161ke industrije, ki si prizadeva ponuditi dostopne vsebine za razli\u010dne skupine bralcev, pri \u010demer se bomo osredoto\u010dili na francoski kontekst in dodali nekaj primerov iz drugih evropskih dr\u017eav.<\/p>\n\n<p>Ko za\u010dnemo razmi\u0161ljati o dostopnosti v okviru knji\u017ene industrije, se nam morda porodita dve glavni vpra\u0161anji: Kaj je dostopna (e-)knjiga? in Kako (ne)dostopna je (e-)knji\u017ena industrija?  Na ta vpra\u0161anja bomo posku\u0161ali odgovoriti v dveh \u010dlankih: v prvem bomo pregledali opredelitev klju\u010dnih besed (knjiga, e-knjiga in dostopna (e-)knjiga) ter te izraze ponazorili z razli\u010dnimi primeri. V drugem \u010dlanku bo podan bolj analiti\u010den pregled z analizo ponudbe in distribucije dostopnih (e-)knjig v celotni zalo\u017eni\u0161ki industriji.<\/p>\n\n<p class=\"has-small-font-size\">Opomba: \u010clanek je prirejen na podlagi usposabljanja o dostopnem zalo\u017eni\u0161tvu, ki je potekalo v okviru projekta Simpl4all septembra 2022 v Mariboru v Sloveniji.<\/p>\n\n<p>Za\u010dnimo z odgovorom na prvo vpra\u0161anje: Kaj je dostopna (e-)knjiga?  Da bi odgovorili na to vpra\u0161anje, moramo najprej opredeliti pojme knjiga, e-knjiga in dostopnost, nato pa jih zdru\u017eiti z opredelitvijo dostopne (e-)knjige.<\/p>\n\n<p>Knjigo lahko opredelimo kot tiskano in vezano zbirko listov s pisano, ilustrirano in\/ali drugo vsebino, ki jo je izdala zalo\u017eba ali podobna ustanova ter se neposredno in posredno (prek knji\u017enic, knjigarn &#8230;) raz\u0161irja dolo\u010denemu krogu bralcev. Ta opredelitev ima svoje pomanjkljivosti, vendar bo slu\u017eila kot koristno izhodi\u0161\u010de za na\u0161o razpravo o dostopnem zalo\u017eni\u0161tvu. V njenem okviru so zajete knjige razli\u010dnih formatov (trda vezava, mehka vezava &#8230;), razli\u010dnih vrst (leposlovje, neleposlovje) in razli\u010dnih \u017eanrov (kuharska knjiga, roman, strip, poezija, drama, samopomo\u010d &#8230;). Izklju\u010duje pa dela, kot so magistrska ali doktorska dela (ker niso namenjena bralcem, temve\u010d ozkemu znanstvenemu odboru) ali rokopisi razli\u010dnih vrst: dnevniki, pisma, skicirke &#8230; (ker niso \u0161li skozi postopek urejanja).*<\/p>\n\n<p class=\"has-small-font-size\">*s\u010dasoma lahko postanejo knjige, \u010de bodo urejene v ta namen<\/p>\n\n<p>Elektronsko knjigo pa lahko opredelimo kot knjigo (kot je opredeljena zgoraj), ki obstaja v digitalni in ne papirnati obliki, z drugimi besedami, kot knjigo, ki je namenjena branju na zaslonu (na pametnem telefonu, prenosnem ra\u010dunalniku, bralniku ali tabli\u010dnem ra\u010dunalniku).* Pri tem lahko imamo v mislih tiskane knjige v formatu pdf, \u010drno-bela prelivajo\u010da se besedila, berljiva na Kindlu in drugih digitalnih napravah ali bralnikih, ali celo spletne stripe z mo\u017enostjo premikanja, ki so brezpla\u010dno na voljo na javnih spletnih mestih. Vendar ni nujno, da se vse na\u0161teto uvr\u0161\u010da med e-knjige; koristno bi bilo zlasti zo\u017eiti opredelitev na knjige, ki so bile [1] izvirno zasnovane za digitalno bralno izku\u0161njo ali [2] ki so bile prilagojene iz razli\u010dice tiskane knjige, da bi zagotovile optimalno bralno izku\u0161njo na zaslonu, in ne na [3] knjige, ki so slu\u010dajno berljive digitalno (in tudi nekoliko nerodno), na primer skenirane strani iz objavljene knjige. V praksi ta dejavnik prav tako obi\u010dajno zo\u017ei opredelitev elektronskih knjig na izklju\u010dno datoteke epub3. Ti formati, ki jih je zasnoval laboratorij EDR posebej za gostovanje elektronskih knjig, hitro postajajo standard v industriji digitalnega zalo\u017eni\u0161tva, njihova prednost pa je zdru\u017eljivost med razli\u010dnimi napravami in programi za branje.<\/p>\n\n<p class=\"has-small-font-size\">*Upo\u0161tevajte, da ta opredelitev teoreti\u010dno izklju\u010duje zvo\u010dne knjige, ki jih ni mogo\u010de brati na zaslonu.<\/p>\n\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"930\" height=\"535\" src=\"https:\/\/simpl4all.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/print-and-digital-publishing.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-31269\" srcset=\"https:\/\/simpl4all.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/print-and-digital-publishing.jpg 930w, https:\/\/simpl4all.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/print-and-digital-publishing-480x276.jpg 480w\" sizes=\"(min-width: 0px) and (max-width: 480px) 480px, (min-width: 481px) 930px, 100vw\" \/><figcaption class=\"wp-element-caption\">SLIKA 1 \/ tiskano zalo\u017eni\u0161tvo \/ digitalne knjige, ki niso digitalne po izvoru \/ digitalno zalo\u017eni\u0161tvo (\u0161ir\u0161a opredelitev) \/ digitalno zalo\u017eni\u0161tvo (o\u017eja opredelitev) \/ optimalna digitalna bralna izku\u0161nja (=epub3) \/ [1] izvirno digitalne e-knjige \/ [2] prilagojene e-knjige \/ [3] ne optimalna digitalna bralna izku\u0161nja<\/figcaption><\/figure>\n<p>Elektronske knjige Epub3 so lahko dveh vrst: e-knjige s spremenljivo ali fiksno postavitvijo. Prelivajo\u010da se e-knjiga je ve\u010dinoma sestavljena iz besedila, katerega struktura je dolo\u010dena v kodi (naslovi, odstavki, poglavja itd. so opredeljeni kot taki), tako da se lahko bralna izku\u0161nja prilagodi bral\u010devim \u017eeljam: barvo ozadja je mogo\u010de spremeniti, velikost pisave pove\u010dati ali zmanj\u0161ati in tako naprej, tako da se besedilo na zaslonu ustrezno pretaka znotraj in zunaj njega. Po drugi strani je e-knjiga s fiksno postavitvijo sestavljena iz besedila in ve\u010dpredstavnostne vsebine (slika, zvok, video, animacija, interaktivnost), medijev, ki so na strani v fiksnem polo\u017eaju (tako kot so besedilo in ilustracije obi\u010dajno fiksni na tiskani strani), da se ohranita dolo\u010dena postavitev in oblikovanje.<\/p>\n\n<p>Dostopno knjigo lahko opredelimo kot knjigo ali e-knjigo, katere ciljna skupina bralcev ima eno ali ve\u010d kognitivnih ovir oziroma invalidnosti (vklju\u010dno z okvarami sluha in vida ali intelektualno oviranostjo) ter katere oblika in vsebina ustrezata potrebam teh bralcev s posebnimi dostopnimi elementi (posebne pisave, velik tisk itd.). Tako kot e-knjige predstavljajo razliko med vsebino, ki je izvirno zasnovana za digitalno obliko, in vsebino, ki je \u017ee natisnjena v papirni obliki, da bi jo pozneje digitalno prilagodili, lahko tudi dostopne (e-)knjige nadalje razdelimo na [1] (e-)knjige, ki so izvirno zasnovane kot dostopne, in [2] tiste, ki niso in so prestale postopek prilagoditve s strani glavne zalo\u017eni\u0161ke industrije. Nekateri bi celo [3] (e-)knjige iz te industrije, ki so po naklju\u010dju opremljene z dostopnimi funkcijami, potencialno uvrstili v dostopno zalo\u017eni\u0161ko industrijo, kot sledi:<\/p>\n\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"930\" height=\"537\" src=\"https:\/\/simpl4all.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mainstream-and-accessible-publishing.jpg\" alt=\"Splo&#x161;no in dostopno zalo&#x17E;ni&#x161;tvo\" class=\"wp-image-31283\" srcset=\"https:\/\/simpl4all.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mainstream-and-accessible-publishing.jpg 930w, https:\/\/simpl4all.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/mainstream-and-accessible-publishing-480x277.jpg 480w\" sizes=\"(min-width: 0px) and (max-width: 480px) 480px, (min-width: 481px) 930px, 100vw\" \/><figcaption class=\"wp-element-caption\">SLIKA 2 \/ mainstream zalo\u017eni\u0161tvo \/ dostopno zalo\u017eni\u0161tvo (\u0161ir\u0161a opredelitev) \/ dostopno zalo\u017eni\u0161tvo (o\u017eja opredelitev) \/ (e-)knjige, ki niso izvorno dostopne \/ &#8220;naklju\u010dno&#8221; dostopne funkcije \/ &#8220;namensko&#8221; dostopne funkcije \/ [1] izvorno dostopne (e-)knjige \/ [2] prilagojene (e-)knjige \/ [3] izvorno dostopne (e-)knjige<\/figcaption><\/figure>\n<p>Dostopne funkcije se razlikujejo od knjige do knjige in so odvisne od ciljne skupine bralcev in njihovih potreb. Jasne tipologije dostopnih funkcij in vrst (e-) knjig ni, vendar lahko primeri vklju\u010dujejo: knjige v brajici, (e-), knjige v velikem tisku, (e-)knjige v preprostem jeziku, avdioknjige*, e-knjige, vklju\u010dno s funkcijami, kot so glasovni dodatek, zvo\u010dni opis, prilagojena pisava, prilagojena postavitev, besedilo v znakovnem jeziku itd. Nekatere od teh razli\u010dnih mo\u017enosti ponazorimo z dvema izbranima primeroma. Za vsakega od njih bomo na kratko opredelili (e-)knjigo, nato pa raziskali njene zna\u010dilnosti dostopnosti in razmislili o tem, v kolik\u0161ni meri (ne) ustreza ozki opredelitvi &#8220;dostopne (e-)knjige&#8221; &#8211; namre\u010d tiskani ali epub3 e-knjigi, ki vsebuje namensko dostopne zna\u010dilnosti.<\/p>\n\n<p class=\"has-small-font-size\">*\u010de bralna naprava in bralna platforma ali programska oprema omogo\u010data navigacijo, prilagojeno slabovidnim in slepim bralcem<\/p>\n\n<p>Ma rentr\u00e9e col\u00e8re je zgodba o Lo\u00efcu, mladem \u0161olarju z downovim sindromom, ki bralcem pripoveduje, kako je videti njegova rutina na dan, ko se vra\u010da v \u0161olo. Ta knjiga je na voljo v tiskani in digitalni obliki, digitalno knjigo je mogo\u010de kupiti in prenesti v formatu epub3 ali predvajati na spletni platformi zalo\u017ebe. Elektronska knjiga je tipa fiksne postavitve in podpira ilustracije, animacijo in glasovno spremljavo, ki jo pripoveduje otrok z downovim sindromom, besedilo pa je prikazano v pisavi, prilagojeni za bralce z intelektualno oviro. Na splo\u0161no popolnoma ustreza ozki opredelitvi dostopne (e-)knjige, saj je datoteka epub3 in je bila izvorno zasnovana tako, da vklju\u010duje dostopne funkcije.<\/p>\n\n<p>La palette de couleurs je del zbirke Arthur et Zazou podjetja inclood, ki izdeluje papirnate knjige, zdru\u017eene z aplikacijo, ki omogo\u010da dostop do besedila vseh njihovih publikacij v znakovnem jeziku. Vse zgodbe v tej zbirki se osredoto\u010dajo na sorojenca, od katerih je eden gluh in drugi sli\u0161e\u010d, oba pa se lahko sporazumevata v znakovnem jeziku in to po\u010dneta skupaj. V omenjeni zgodbi pre\u017eivita popoldne drug ob drugem, ko izdelujeta sliko za svojo mamo. Poleg tega, da je zgodba na voljo v francoskem znakovnem jeziku, knjiga ne vsebuje drugih elementov dostopnosti. Za razliko od Ma rentr\u00e9e col\u00e8re, ki je obstajala v formatu epub3, ta ustreza nekoliko manj ozki opredelitvi (e)knjige, saj temelji na tiskanem formatu, zdru\u017eenem z aplikacijo, vendar je tako zato, da izvirno podpira funkcijo nadgrajene resni\u010dnosti, ki je temelj njene dostopnosti.<\/p>\n\n<p>Omeniti velja, da v obeh primerih, ki smo ju navedli, vsebina knjig \u017ee sama po sebi obravnava temo oviranosti oziroma invalidnosti. \u010ceprav to ni pogoj za uvrstitev med dostopne (e-)knjige, napoveduje dva zanimiva trenda v industriji dostopnih (e-)knjig: 1) velika zastopanost tem, povezanih z oviranostjo (oziroma premajhna zastopanost teh tem v glavni zalo\u017eni\u0161ki industriji), pa tudi 2) pomanjkanje raznolikosti literarne vsebine, ki je na voljo v dostopnem formatu. To nas napeljuje k \u0161ir\u0161emu vpra\u0161anju: Kak\u0161ne so zna\u010dilnosti in razvoj industrije dostopnih (e-)knjig? To bo tema naslednjega \u010dlanka, ki bo na voljo tukaj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ste se kdaj spra\u0161evali, kaj so e-knjige in dostopne knjige? Preberite ta \u010dlanek in izveste ve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":31294,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31419"}],"collection":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=31419"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31419\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31420,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31419\/revisions\/31420"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/31294"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31419"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=31419"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=31419"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}