Povezava med dostopnostjo in zalo\u017eni\u0161tvom – zlasti digitalnim zalo\u017eni\u0161tvom – morda ni vsem povsem o\u010ditna, poleg tega pa je na trgu na voljo premalo dostopnih (e-)knjig – v papirni obliki ali v obliki elektronskih knjig -, kar je premalo referen\u010dnih to\u010dk, ki bi nam pomagale razumeti povezavo. Namen tega prispevka je zato raziskati tisti del zalo\u017eni\u0161ke industrije, ki si prizadeva ponuditi dostopne vsebine za razli\u010dne skupine bralcev, pri \u010demer se bomo osredoto\u010dili na francoski kontekst in dodali nekaj primerov iz drugih evropskih dr\u017eav.<\/p>\n\n
Ko za\u010dnemo razmi\u0161ljati o dostopnosti v okviru knji\u017ene industrije, se nam lahko porajata dve glavni vpra\u0161anji: Kaj je dostopna (e-)knjiga? in Kako (ne)dostopna je (e-)knji\u017ena industrija? Na ta vpra\u0161anja bomo posku\u0161ali odgovoriti v dveh \u010dlankih: v prvem bomo pregledali opredelitev klju\u010dnih besed (knjiga, e-knjiga in dostopna (e-)knjiga) ter te izraze ponazorili z razli\u010dnimi primeri. V drugem \u010dlanku bo podan bolj analiti\u010den pregled z analizo ponudbe in distribucije dostopnih (e-)knjig v celotni zalo\u017eni\u0161ki industriji.<\/p>\n\n
Opomba: \u010clanek je prirejen na podlagi usposabljanja o dostopnem zalo\u017eni\u0161tvu, ki je potekalo v okviru projekta Simpl4all septembra 2022 v Mariboru v Sloveniji.<\/p>\n\n
Odgovorimo na drugo vpra\u0161anje: Kako (ne)dostopna je (e)knji\u017ena industrija? Lahko bi rekli, da je (e)knji\u017ena industrija dostopna, \u010de je dele\u017e dostopnih (e)knjig zmo\u017een zadovoljiti potrebe razli\u010dnih bralcev: tako je, \u010de je na trgu velika ponudba dostopnih (e)knjig, ki zadovolji povpra\u0161evanje bralcev, in \u010de je ta ponudba ustrezno cenovno ovrednotena in u\u010dinkovito distribuirana, da jih dejansko dose\u017ee. Preden ocenimo tr\u017eno primernost ponudbe in njen distribucijski proces, si torej oglejmo povpra\u0161evanje in ponudbo dostopnih (e-)knjig.<\/p>\n\n
Ni jasnih podatkov o povpra\u0161evanju po (e-)knjigah med bralci z razli\u010dnimi ovirami: okvaro sluha, okvaro vida, te\u017eavami v du\u0161evnem razvoju in kognitivnimi ovirami. Vendar pa raziskava, ki je bila leta 2011 izvedena v Italiji, nudi nekaj koristnih smernic glede bralnih navad bralcev z okvarami vida. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da 31 % anketirancev bere vsak dan, 28 % ve\u010dkrat na teden ali enkrat na dan in da so anketiranci v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v povpre\u010dju prebrali 9 knjig. Med prebranimi (e-)knjigami je bilo 25 % zvo\u010dnih knjig, 30 % e-knjig z neoptimalno digitalno bralno izku\u0161njo (e-knjige v formatih pdf, doc in txt), 10 % knjig v brajici in 6,5 % knjig v velikem tisku. \u010ceprav to odra\u017ea povpra\u0161evanje po dostopnih knjigah le v o\u017ejem kontekstu (bralci z okvaro vida v Italiji), lahko \u017ee opazimo precej\u0161nje povpra\u0161evanje in znamenja, da to povpra\u0161evanje ni ustrezno izpolnjeno: 30 % knjig ne ponuja optimalne bralne izku\u0161nje.<\/p>\n\n
Nadalje je bilo od 50 najbolj priljubljenih knjig v letu 2013 (po prodaji) 35 knjig na voljo v zvo\u010dni obliki*, le 25 jih je bilo na voljo v velikem tisku, \u0161e manj (10) pa v brajici. Na nek na\u010din so ti podatki spodbudni, saj predstavljajo ugodnej\u0161e razmerje kot doslej. Vendar bomo trdili, da v idealnem primeru dele\u017e ponudbe posameznih vrst knjig ne bi smel nujno odra\u017eati dele\u017ea njihovih bralcev na celotnem trgu, zlasti kadar so “vrste knjig” opredeljene po tehni\u010dnih zna\u010dilnostih in ne po vsebini. V idealnem primeru bi morali imeti vsi bralci dostop do vseh publikacij ne glede na razlike med njimi. Poleg tega tudi (e-)knjige, ki so dostopne glede na svoje zna\u010dilnosti, morda niso dostopne v ekonomskem smislu. Cena, ki je zna\u010dilna za dostopne (e-)knjige, je namre\u010d obi\u010dajno visoka, zlasti za bralce z okvarami vida: med 50 najbolj priljubljenimi knjigami, izdanimi leta 2013, je bila povpre\u010dna cena knjig v brajici 109,6 EUR oziroma 26,4 EUR v velikem tisku: vsaj dvakrat vi\u0161ja od izvirne publikacije, ki je v povpre\u010dju stala 13,7 EUR.<\/p>\n\n
*Kot je omenjeno v drugem \u010dlanku, sama razpolo\u017eljivost knjige v zvo\u010dni obliki ne zagotavlja dostopnosti za bralce z okvaro vida: zvo\u010dno knjigo je treba povezati s platformo za branje ali programsko opremo s prilagojenim navigacijskim sistemom.<\/p>\n\n
To nas od ocenjevanja dostopnosti (e-)knjig s stali\u0161\u010da izdajanja preusmeri na stali\u0161\u010de distribucije. Tudi \u010de bi industrija (e-)knjig ponujala dovolj dostopnih vsebin, te morda \u0161e vedno ne bi bile dostopne, \u010de te (e-)knjige ne bi bile ustrezno distribuirane bralcem. Tudi proces distribucije je v primerjavi z glavno industrijo elektronskih knjig precej neu\u010dinkovit. Glavne (e-)knjige se bralcem obi\u010dajno posredujejo neposredno prek prodajnega mesta zalo\u017enika in posredno prek knji\u017enic, kjer se bralcem izposojajo, ali prek knjigarn in drugih trgovcev na drobno, kjer se bralcem prodajajo.<\/p>\n\n
Merjenje prodaje dostopnih (e-)knjig je te\u017eka naloga, saj so \u0161tevilne med njimi odporne na ekonomsko realnost. Kot smo videli prej, so zlasti knjige v brajici posebej drage in se zato pogosteje izposojajo kot kupujejo, tako kot se razli\u010dni dostopni viri in pripomo\u010dki v \u0161oli u\u010dencem z raznimi ovirami v skladu s projektom prilagojenega \u0161olanja obi\u010dajno bolj izposojajo kot prodajajo. Poleg tega je v panogi dostopnih (e-)knjig ve\u010dji dele\u017e zalo\u017eni\u0161kih organizacij neprofitnega tipa kot v panogi mno\u017ei\u010dnih knjig, kar pomeni, da svoje vsebine raz\u0161irjajo na nekomercialen na\u010din, bodisi subvencionirano ali v\u010dasih celo povsem brezpla\u010dno. (str. 47) Nenazadnje \u0161tevilne dostopne (e)knjige nastajajo tudi zunaj komercialnega okvira: tako je v primeru mno\u017ei\u010dnih knjig, ki jih na francoski nacionalni platformi PLATON na zahtevo osebe z oviro prilagodijo in distribuirajo komercialni izdajatelji na individualni osnovi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ste se kdaj vpra\u0161ali, kako dostopna je industrija (e-)knjig? Preberite ta \u010dlanek in izveste ve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":31294,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31421"}],"collection":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=31421"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31421\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31422,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31421\/revisions\/31422"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/31294"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31421"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=31421"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/simpl4all.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=31421"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}