Kot je zapisal Lev Semjonovič Vygotsky, jezik se spreminja in vpliva na misli. Besede so orodje, s katerim dajemo stvarem pomen in pomen pripisujemo resničnosti. Posledično noben jezik ni nikoli nevtralen, besede, ki jih izberemo, postanejo leča, skozi katero interpretiramo svet.
Kdor se izraža, ima veliko odgovornost, ko uporablja vključujoč in neizključujoč jezik.
Neizključujoč jezik, imenovan tudi “razširjen” ali “celovit”, v središče postavlja osebo, prepoznava in ceni vsako različnost.
Vključujoč jezik ni rezultat prepričanja, ampak pot zavedanja, ki vodi vsakogar, da prepozna in “razstavi” lastne predsodke, ki vodijo do ponovnega uveljavljanja, stereotipov, seksističnega, rasističnega in negativnega označevanja v izražanju, tudi nenamerno.
Za preprečevanje diskriminacije morajo biti jezikovne izbire jasne, razumljive, nedvoumne in dostopne vsem. Vključenost, jasnost in dostopnost so bistveni elementi in tesno povezani med seboj, so zapisali partnerji evropskega projekta SIMPL4ALL.
Kaj se zgodi, ko diskriminacija ne temelji le na enem samem vidiku, temveč na skupku več kategorij, ki povzročajo družbeno neenakost? Ko je, na primer, hkrati prisotnih več pogojev, povezanih s spolom in raso/etnično pripadnostjo, starostjo, spolno usmerjenostjo, invalidnostjo, družbenim razredom ali religijo ter se ti medsebojno prepletajo, kar ustvarja večkratno “diskriminacijo”.
Ko govorimo o presečnosti, je to izraz, ki je bil razvit znotraj afroameriških feminističnih gibanj (sodni primer Emma DeGraffenreid proti General Motors leta 1976).
V znanem članku iz leta 1989 je aktivistka in pravnica Kimberlé Williams Crenshaw uporabila izraz presečnost, da bi opisala prepletanje različnih oblik zatiranja, ki izhaja iz sovpadanja ali prekrivanja različnih družbenih identitet v isti osebi. Opazila je podobnost med prepletanjem različnih identitet s prometom na križišču ceste, ki prihaja in odhaja v vse štiri smeri (metafora križišča).
Od takrat dalje je koncept presečnosti pomembno vplival na pristop k neenakostim in razvoj politik enakosti (“enakost+”), tudi zahvaljujoč delu Združenih narodov in Evropske unije.