Povezava med dostopnostjo in založništvom – zlasti digitalnim založništvom – morda ni vsem povsem očitna, pomanjkanje dostopnih (e-)knjig, ki so na voljo na trgu – bodisi papirnatih bodisi elektronskih knjig -, pa ponuja premalo referenčnih točk, ki bi nam pomagale razumeti to povezavo. Namen članka je zato raziskati del založniške industrije, ki si prizadeva ponuditi dostopne vsebine za različne skupine bralcev, pri čemer se bomo osredotočili na francoski kontekst in dodali nekaj primerov iz drugih evropskih držav.
Ko začnemo razmišljati o dostopnosti v okviru knjižne industrije, se nam morda porodita dve glavni vprašanji: Kaj je dostopna (e-)knjiga? in Kako (ne)dostopna je (e-)knjižna industrija? Na ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti v dveh člankih: v prvem bomo pregledali opredelitev ključnih besed (knjiga, e-knjiga in dostopna (e-)knjiga) ter te izraze ponazorili z različnimi primeri. V drugem članku bo podan bolj analitičen pregled z analizo ponudbe in distribucije dostopnih (e-)knjig v celotni založniški industriji.
Opomba: Članek je prirejen na podlagi usposabljanja o dostopnem založništvu, ki je potekalo v okviru projekta Simpl4all septembra 2022 v Mariboru v Sloveniji.
Začnimo z odgovorom na prvo vprašanje: Kaj je dostopna (e-)knjiga? Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo najprej opredeliti pojme knjiga, e-knjiga in dostopnost, nato pa jih združiti z opredelitvijo dostopne (e-)knjige.
Knjigo lahko opredelimo kot tiskano in vezano zbirko listov s pisano, ilustrirano in/ali drugo vsebino, ki jo je izdala založba ali podobna ustanova ter se neposredno in posredno (prek knjižnic, knjigarn …) razširja določenemu krogu bralcev. Ta opredelitev ima svoje pomanjkljivosti, vendar bo služila kot koristno izhodišče za našo razpravo o dostopnem založništvu. V njenem okviru so zajete knjige različnih formatov (trda vezava, mehka vezava …), različnih vrst (leposlovje, neleposlovje) in različnih žanrov (kuharska knjiga, roman, strip, poezija, drama, samopomoč …). Izključuje pa dela, kot so magistrska ali doktorska dela (ker niso namenjena bralcem, temveč ozkemu znanstvenemu odboru) ali rokopisi različnih vrst: dnevniki, pisma, skicirke … (ker niso šli skozi postopek urejanja).*
*sčasoma lahko postanejo knjige, če bodo urejene v ta namen
Elektronsko knjigo pa lahko opredelimo kot knjigo (kot je opredeljena zgoraj), ki obstaja v digitalni in ne papirnati obliki, z drugimi besedami, kot knjigo, ki je namenjena branju na zaslonu (na pametnem telefonu, prenosnem računalniku, bralniku ali tabličnem računalniku).* Pri tem lahko imamo v mislih tiskane knjige v formatu pdf, črno-bela prelivajoča se besedila, berljiva na Kindlu in drugih digitalnih napravah ali bralnikih, ali celo spletne stripe z možnostjo premikanja, ki so brezplačno na voljo na javnih spletnih mestih. Vendar ni nujno, da se vse našteto uvršča med e-knjige; koristno bi bilo zlasti zožiti opredelitev na knjige, ki so bile [1] izvirno zasnovane za digitalno bralno izkušnjo ali [2] ki so bile prilagojene iz različice tiskane knjige, da bi zagotovile optimalno bralno izkušnjo na zaslonu, in ne na [3] knjige, ki so slučajno berljive digitalno (in tudi nekoliko nerodno), na primer skenirane strani iz objavljene knjige. V praksi ta dejavnik prav tako običajno zoži opredelitev elektronskih knjig na izključno datoteke epub3. Ti formati, ki jih je zasnoval laboratorij EDR posebej za gostovanje elektronskih knjig, hitro postajajo standard v industriji digitalnega založništva, njihova prednost pa je združljivost med različnimi napravami in programi za branje.
*Upoštevajte, da ta opredelitev teoretično izključuje zvočne knjige, ki jih ni mogoče brati na zaslonu.
Elektronske knjige Epub3 so lahko dveh vrst: e-knjige s spremenljivo ali fiksno postavitvijo. Prelivajoča se e-knjiga je večinoma sestavljena iz besedila, katerega struktura je določena v kodi (naslovi, odstavki, poglavja itd. so opredeljeni kot taki), tako da se lahko bralna izkušnja prilagodi bralčevim željam: barvo ozadja je mogoče spremeniti, velikost pisave povečati ali zmanjšati in tako naprej, tako da se besedilo na zaslonu ustrezno pretaka znotraj in zunaj njega. Po drugi strani je e-knjiga s fiksno postavitvijo sestavljena iz besedila in večpredstavnostne vsebine (slika, zvok, video, animacija, interaktivnost), medijev, ki so na strani v fiksnem položaju (tako kot so besedilo in ilustracije običajno fiksni na tiskani strani), da se ohranita določena postavitev in oblikovanje.
Dostopno knjigo lahko opredelimo kot knjigo ali e-knjigo, katere ciljna skupina bralcev ima eno ali več kognitivnih ovir oziroma invalidnosti (vključno z okvarami sluha in vida ali intelektualno oviranostjo) ter katere oblika in vsebina ustrezata potrebam teh bralcev s posebnimi dostopnimi elementi (posebne pisave, velik tisk itd.). Tako kot e-knjige predstavljajo razliko med vsebino, ki je izvirno zasnovana za digitalno obliko, in vsebino, ki je že natisnjena v papirni obliki, da bi jo pozneje digitalno prilagodili, lahko tudi dostopne (e-)knjige nadalje razdelimo na [1] (e-)knjige, ki so izvirno zasnovane kot dostopne, in [2] tiste, ki niso in so prestale postopek prilagoditve s strani glavne založniške industrije. Nekateri bi celo [3] (e-)knjige iz te industrije, ki so po naključju opremljene z dostopnimi funkcijami, potencialno uvrstili v dostopno založniško industrijo, kot sledi:
Dostopne funkcije se razlikujejo od knjige do knjige in so odvisne od ciljne skupine bralcev in njihovih potreb. Jasne tipologije dostopnih funkcij in vrst (e-) knjig ni, vendar lahko primeri vključujejo: knjige v brajici, (e-), knjige v velikem tisku, (e-)knjige v preprostem jeziku, avdioknjige*, e-knjige, vključno s funkcijami, kot so glasovni dodatek, zvočni opis, prilagojena pisava, prilagojena postavitev, besedilo v znakovnem jeziku itd. Nekatere od teh različnih možnosti ponazorimo z dvema izbranima primeroma. Za vsakega od njih bomo na kratko opredelili (e-)knjigo, nato pa raziskali njene značilnosti dostopnosti in razmislili o tem, v kolikšni meri (ne) ustreza ozki opredelitvi “dostopne (e-)knjige” – namreč tiskani ali epub3 e-knjigi, ki vsebuje namensko dostopne značilnosti.
*če bralna naprava in bralna platforma ali programska oprema omogočata navigacijo, prilagojeno slabovidnim in slepim bralcem
Ma rentrée colère je zgodba o Loïcu, mladem šolarju z downovim sindromom, ki bralcem pripoveduje, kako je videti njegova rutina na dan, ko se vrača v šolo. Ta knjiga je na voljo v tiskani in digitalni obliki, digitalno knjigo je mogoče kupiti in prenesti v formatu epub3 ali predvajati na spletni platformi založbe. Elektronska knjiga je tipa fiksne postavitve in podpira ilustracije, animacijo in glasovno spremljavo, ki jo pripoveduje otrok z downovim sindromom, besedilo pa je prikazano v pisavi, prilagojeni za bralce z intelektualno oviro. Na splošno popolnoma ustreza ozki opredelitvi dostopne (e-)knjige, saj je datoteka epub3 in je bila izvorno zasnovana tako, da vključuje dostopne funkcije.
La palette de couleurs je del zbirke Arthur et Zazou podjetja inclood, ki izdeluje papirnate knjige, združene z aplikacijo, ki omogoča dostop do besedila vseh njihovih publikacij v znakovnem jeziku. Vse zgodbe v tej zbirki se osredotočajo na sorojenca, od katerih je eden gluh in drugi slišeč, oba pa se lahko sporazumevata v znakovnem jeziku in to počneta skupaj. V omenjeni zgodbi preživita popoldne drug ob drugem, ko izdelujeta sliko za svojo mamo. Poleg tega, da je zgodba na voljo v francoskem znakovnem jeziku, knjiga ne vsebuje drugih elementov dostopnosti. Za razliko od Ma rentrée colère, ki je obstajala v formatu epub3, ta ustreza nekoliko manj ozki opredelitvi (e)knjige, saj temelji na tiskanem formatu, združenem z aplikacijo, vendar je tako zato, da izvirno podpira funkcijo nadgrajene resničnosti, ki je temelj njene dostopnosti.
Omeniti velja, da v obeh primerih, ki smo ju navedli, vsebina knjig že sama po sebi obravnava temo oviranosti oziroma invalidnosti. Čeprav to ni pogoj za uvrstitev med dostopne (e-)knjige, napoveduje dva zanimiva trenda v industriji dostopnih (e-)knjig: 1) velika zastopanost tem, povezanih z oviranostjo (oziroma premajhna zastopanost teh tem v glavni založniški industriji), pa tudi 2) pomanjkanje raznolikosti literarne vsebine, ki je na voljo v dostopnem formatu. To nas napeljuje k širšemu vprašanju: Kakšne so značilnosti in razvoj industrije dostopnih (e-)knjig? To bo tema naslednjega članka, ki bo na voljo tukaj.