»Osebe z oviranostjo so starši, ljubimci, zaposleni, delodajalci, študenti, učitelji, vendar so pogosto prikazani kot ubogi in patetični, nesposobni živeti običajna življenja. Vendar njihovo običajno življenje pogosto ovirajo družbene prepreke – socialne, fizične in odnosne.« (Salman, 2012)
Prizadevanje za vključenost in raznolikost je še vedno izredno pomembno za ustvarjanje pravične in poštene družbe za vse. Žal so stereotipi, ki utrjujejo predsodke do posameznikov z raznolikimi potrebami in učnimi težavami, še vedno razširjeni v medijih, knjigah, institucijah in predvsem v zavestnih in nezavednih miselnih procesih, ki usmerjajo naše vsakdanje življenje. Te napačne predstave so nevarne, saj največkrat vodijo v družbeno stigmatizacijo, izključevanje ter ovire za osebno rast in družbeni prispevek teh posameznikov. Z njihovo odpravo in dajanjem prednosti spodbujanju bolj vključujoče družbe lahko sprostimo celoten potencial vsakega posameznika, ne glede na njegove sposobnosti. (Scior in Werner, 2015)
Tako kot vse druge skupine se tudi posamezniki z raznolikimi potrebami in težavami pri učenju soočajo s svojimi težavami, vendar imajo tudi nešteto talentov, spretnosti, sanj in želja, tako kot vsi drugi. Zato je ključnega pomena, da prepoznamo njihov potencial za uspeh in smiseln ter produktiven prispevek v svetu in da razumemo, da stereotipi pogosto izhajajo iz nevednosti in strahu pred neznanim ter zelo slabo odražajo dejansko stanje. Eden od najboljših načinov za razkrivanje in izpodbijanje teh stereotipnih načinov razmišljanja in bivanja v svetu je, da se ustavimo in se sprašujemo o morebitnih predsodkih na različne načine, kot so branje, gledanje podkastov in, kar je najpomembneje, da se s temi skupinami ljudi ukvarjamo in poslušamo, kaj imajo povedati.
Razložimo nekaj najpogostejših stereotipov in napačnih predstav o osebah z intelektualno oviro ali učnimi težavami:
Osebe z intelektualno oviro niso samostojne in so pri vsakodnevnih dejavnostih odvisne od drugih.
Eden od pogostih stereotipov, ki ga je treba odpraviti, je domneva, da so osebe z oviranostjo premalo samostojne. V resnici veliko oseb z oviranostjo živi zadovoljno in neodvisno življenje. Z napredkom na področju podporne tehnologije, možnosti dostopnosti in prilagodljivih pripomočkov lahko osebe z oviranostjo premagujejo ovire in aktivno sodelujejo v svojih skupnostih, na delovnih mestih in v družbenih krogih.
Posamezniki z učnimi težavami niso tako inteligentni ali sposobni kot njihovi vrstniki brez učnih težav.
V nasprotju s splošnim prepričanjem učne težave ne določajo inteligentnosti ali vrednosti osebe. Bistveno je razumeti, da se vsaka oseba uči na edinstven način in s svojim tempom. S pravo podporo, prilagoditvami in razumevanjem lahko posamezniki z učnimi težavami izstopajo na različnih področjih in dosegajo velike uspehe. (Gale et al., 2017)
Ljudje z oviranostjo niso zaposljivi ali ne morejo pomembno prispevati na delovnem mestu.
Številni delodajalci zmotno domnevajo, da bo zaposlovanje oseb z oviranostjo povzročilo zmanjšanje produktivnosti ali povečanje stroškov zaradi prilagoditev. Vendar pa raziskave in primeri iz resničnega sveta vedno znova kažejo, da so lahko zaposlene osebe u oviranostjo enako produktivne in predane kot njihovi kolegi brez oviranosti. Poleg tega lahko zaposlovanje oseb z oviranostjo prinese tudi edinstvene poglede in sposobnost reševanja problemov. Mnogi ljudje z oviranostjo so razvili močno prilagodljivost, odpornost in ustvarjalnost, ki so lahko dragocene prednosti v različnih poklicnih okoljih.
Osebe z oviranostjo so breme za družbo in zahtevajo stalno podporo in oskrbo, pri čemer se ne upošteva njihov potencial, da bi pozitivno prispevali k svojim skupnostim.
Ta stereotip ni le netočen, temveč tudi škodljiv. Ne upošteva številnih prispevkov in dosežkov oseb z oviranostjo skozi zgodovino in v sodobnem času. (Heenan, 2005) Ljudje z oviranostjo so se izkazali na različnih področjih, vključno z umetnostjo, znanostjo, športom in zagovorništvom. Prav tako številni aktivno sodelujejo v svojih skupnostih in smiselno prispevajo k družbi. So učitelji, umetniki, podjetniki, zagovorniki in še veliko več.
Če povzamemo, izpodbijanje stereotipov o osebah z oviranostjo in učnimi težavami ni le etična odgovornost, temveč tudi korak k oblikovanju bolj vključujoče in sočutne družbe. Če napačne predstave nadomestimo z znanjem, empatijo in pripravljenostjo, da se prilagodimo različnim potrebam, lahko slavimo sposobnosti in potencial vsakega posameznika ne glede na njegove razlike.
Viri:
- Gale, T., Mills, C., & Cross, R. (2017). Socially inclusive teaching. Journal of Teacher Education, 68(3), 345–356. https://doi.org/10.1177/0022487116685754
- Heenan, D. (2005). Challenging stereotypes surrounding disability and promoting anti‐oppressive practice: Some reflections on teaching social work students in Northern Ireland. Social Work Education. https://doi.org/10.1080/02615470500132780
- Salman, S. (2017, May 31). Arts project aims to challenge stereotypes of disabled people. The Guardian. https://www.theguardian.com/social-care-network/2012/nov/22/arts-project-challenge-stereotypes-disabled-people
- Scior, K., & Werner, S. (2015). CHANGING ATTITUDES TO LEARNING DISABILITY: A review of the evidence. Mencap.