Dostopnost je ena od prednostnih nalog Evropske unije, vendar številne države članice zaostajajo pri uvajanju dostopnih praks, ne le na področju fizične dostopnosti, temveč tudi in predvsem na področju kognitivne dostopnosti. Študija o znanju odraslih, ki jo je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kaže, da v povprečju 49 % prebivalstva, starega od 16 do 65 let, v 24 državah in regijah, ki so sodelovale v študiji, nima želene ravni pismenosti (OECD, 2013). Pismenost je v tej študiji opredeljena kot »sposobnost razumevanja, vrednotenja, uporabe in sodelovanja s pisnimi besedili za sodelovanje v družbi, doseganje ciljev ter razvijanje svojega znanja in potencialov« (OECD, 2013, str. 64).
Živimo v družbi, ki se zelo hitro spreminja in katere podatke je vse bolj zapleteno razumeti (nove tehnologije, globalno segrevanje, geopolitična vprašanja itd.). Jasno in učinkovito komuniciranje je zato bolj kot kdaj koli prej potrebno za »prevajanje« kompleksnosti sveta v jezik, ki ga lahko razumejo vsi evropski državljani.
Eden od načinov za spodbujanje razumevanja in dostopa do znanja in informacij za vse je preprosti jezik. Gre za način pisanja, ki uporablja vsakdanji jezik in nagovarja vsakogar. Enostavni jezik predlaga jezikovna pravila (kratki stavki, ustrezno besedišče) in pravila za predstavitev informacij. Jasen jezik pisce tudi spodbuja, da ugotovijo, kdo so njihovi bralci, da se lahko prilagodijo njihovim potrebam. Konferenca »Jasno pisanje za Evropo 2023«, ki je bila 23. maja 2023 v Bruslju, ponazarja željo Evrope, da razmisli o poenostavitvi jezika, ki se uporablja v upravah držav članic, da bi vsem državljanom EU omogočila bolj polno sodelovanje v demokratičnem življenju. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov vključuje preprosti jezik v svojo opredelitev komunikacije. Nenazadnje so druge države, kot je Nova Zelandija, ki je pred kratkim sprejela zakonodajo za zagotovitev, da dokumenti in spletna mesta javnega sektorja komunicirajo v preprostem jeziku, že vodile in še naprej vodijo to pot.
Z razvojem umetne inteligence obstajajo tehnološke rešitve za množično uporabo preprostega jezika, tako kot nova prevajalska orodja prispevajo k internacionalizaciji virov in izmenjav. Ta orodja nudijo realno možnost za srednjeročni velik napredek pri vključevanju vseh državljanov v družbo, saj podpirajo strokovnjake pri pripravi in vrednotenju pisnih vsebin, ki so vsebinsko dostopne vsem.
Cilj evropskega projekta Text it Easy, ki ga financira program Erasmus+, je razširjanje preprostega jezika z uporabo orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, v vseh strokovnih sektorjih, predvsem pa v sektorju izobraževanja in poklicnega usposabljanja, da bi izboljšali dostop do informacij in komunikacije za vse državljane ter tako spodbudili njihovo vključevanje in sodelovanje v družbi. Sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja je v središču vseživljenjskega učenja in razvoja poklicnih praks. Z vključevanjem in zagovarjanjem praks v korist univerzalne dostopnosti je mogoče doseči dvojni cilj:
-> boljše vključevanje učencev z raznolikimi potrebami v poklicne učne načrte,
-> povečati ozaveščenost bodočih strokovnjakov o izzivih univerzalne dostopnosti, da bodo lahko v prihodnosti izvajali bolj vključujoče poklicne prakse.