Nekatere raziskave kažejo, da je kar 23,6 % učencev z oviranostmi nenadoma prekinilo šolanje, kar je skoraj dvakrat več v primerjavi z 11 % učencev brez oviranosti. V Evropi sicer ni enotnih podatkov, ki bi se neposredno nanašali na stopnje osipa med učenci z oviranostmi, vendar je raziskava Evropske agencije za ljudi z oviranostmi in vključujoče izobraževanje pokazala, da se stopnje osipa znatno razlikujejo med državami. Nekatere države so uvedle politike za izboljšanje vključenosti in zmanjšanje osipa, vendar se soočajo z različnimi izzivi, kot so pomanjkanje podpore in prilagojenih učnih metod.
Takšni podatki kažejo na nujno potrebo po ukrepanju in izboljšanju izobraževanja za te skupine posameznikov. V ta namen je nastal projekt Simpl4All, ki si prizadeva za več podpore in prilagojenih učnih metod ter uporabo enostavnega jezika Simpl4ALL. Projekt Simpl4All je odgovor na nujno potrebo po izboljšanju poklicnega in strokovnega izobraževanja v Evropi, kot to zahteva Konvencija o pravicah invalidov. Konvencija, sprejeta leta 2006, poudarja pravico oseb z oviranostmi do enakih možnosti v vseh vidikih življenja, vključno z izobraževanjem. Projekt Simpl4All je odločen korak k uresničevanju teh pravic in gradnji družbe, ki je dostopna za vse.
Prilagoditev jezika v inkluzivnem izobraževanju
Vključujoče izobraževanje, ki temelji na spoštovanju in izpolnjevanju človekovih pravic, postavlja posameznika v središče izobraževalnega procesa. Ključno orodje za uresničevanje inkluzivnosti v izobraževanju je prilagoditev jezika. To pomeni oblikovanje učnih gradiv, navodil in drugih informacij na način, da so razumljiva in dostopna za vse učence ne glede na sposobnosti.
Vloga prilagojenega jezika
Prilagoditev jezika igra ključno vlogo pri socialnem vključevanju v inkluzivnem izobraževanju. Uporaba jezika, ki omogoča lažje razumevanje informacij, povečuje dostopnost učnih gradiv za vse učence. Poenostavljen jezik ne le olajšuje razumevanje kompleksnih konceptov, temveč tudi omogoča učencem, da se počutijo sprejete in vključene v učno okolje.
Ključne značilnosti prilagoditve jezika
Jasnost je ključna značilnost prilagoditve jezika v inkluzivnem izobraževanju. Jasna navodila, kratki stavki in razloženi koncepti pomagajo učencem bolje razumeti gradivo se lažje osredotočiti na učenje. Poleg tega lahko prilagoditve vključujejo tudi vizualni podporni material, kot so slikovno gradivo in zapise v za učence dostopnih formatih in oblikah, kot sta zvočni in video zapis ter ponavljanje ključnih konceptov na različne načine. To omogoča učencem z različnimi učnimi stili, da najdejo način, ki najbolj ustreza njihovemu stilu učenja.
Praktični načini za izboljšanje inkluzije
Izboljšanje inkluzije v izobraževanju zahteva celosten pristop, ki vključuje strukturne spremembe v izobraževalnih sistemih ter spremembe v praksi in kulturi šolskih skupnosti. Nekaj praktičnih načinov za izboljšanje inkluzije vključuje:
1. Individualizacija učnega načrta: Razvijanje individualiziranih učnih načrtov, ki temeljijo na močnih straneh, interesih in potrebah učencev.
2. Podpora v razredu: Zagotavljanje dodatne podpore in prilagoditev v učilnici, kot so pomočniki učiteljev, prilagojena gradiva in uporaba tehnologije.
3. Vključevanje vrstniške podpore: Spodbujanje sodelovanja med učenci z različnimi potrebami in njihovimi vrstniki brez oviranosti.
4. Strokovno usposabljanje učiteljev: Zagotavljanje strokovnega usposabljanja učiteljem v inkluzivni pedagogiki in uporabi prilagojenih tehnologij.
5. Sodelovanje s starši: Vključevanje staršev v proces načrtovanja in izvajanja izobraževalnih programov.
6. Sistemski pristopi: Povečanje finančnih sredstev za podporo inkluzivnemu izobraževanju in revizija politik ter zakonodaje.
7. Krepitev ozaveščenosti: Izvajanje ozaveščevalnih kampanj o pomenu inkluzivnega izobraževanja.
Enostaven jezik Simpl4ALL in metoda lahkega branja/lahkega jezika
Metoda lahkega branja oziroma lahkega jezika ter različne oblike dostopnega jezika omogočajo, da se informacije predstavijo na bolj razumljiv in dostopen način za učence z različnimi stopnjami bralne sposobnosti in jezikovnimi potrebami. Praktične strategije za uporabo te metode vključujejo: 1. Pripravo učnih gradiv v lažje berljivem jeziku. 2. Uporabo vizualnih podpornih materialov. 3. Poudarjanje ključnih besed in konceptov. 4. Preverjanje razumevanja z vprašanji in kvizi. 5. Uporabo preprostih in jasnih navodil. 6. Vključevanje učencev pri pripravi gradiv.
Zaključek
Izobraževanje o prilagoditvah gradiv v lahkem branju in lahkem jeziku je ključno za večjo vključenost in uspeh učencev z oviranostmi. Z izvajanjem predlaganih izboljšav lahko povečamo dostopnost in kakovost poklicnega ter strokovnega izobraževanja, kar prispeva k bolj inkluzivni družbi. Projekt Simpl4ALL je dokazal, da so tovrstne prilagoditve izvedljive in učinkovite, zato je pomembno, da te prakse razširimo in nadgradimo v Sloveniji in po Evropi. Izjave in izkušnje strokovnjakov ter uporabnikov prilagojenih gradiv potrjujejo, da je uporaba lahkega jezika ključna za dosego bolj vključujočega izobraževalnega okolja.
Uporaba lahkega branja in prilagojenega jezika ne povečuje le dostopnosti učnih vsebin za učence z oviranostmi, temveč tudi spodbuja boljše razumevanje in participacijo vseh učencev. To je bistven korak k bolj inkluzivni in pravični izobraževalni praksi.
Prilagoditev jezika v poklicnem in strokovnem izobraževanju zagotavlja, da so vse učne vsebine dostopne in razumljive vsem učencem, ne glede na njihove zmožnosti. S tem ne le povečujemo uspešnost učencev z oviranostmi, temveč tudi dvigujemo celotno kakovost izobraževanja.
Za več informacij o lahkem branju, lahkem jeziku in prilagoditvah, ki izboljšujejo dostopnost in razumevanje besedil za različne ciljne skupine, sledite organizacijam in virom, ki ponujajo smernice, raziskave in praktične nasvete za uporabo teh pristopov. Priporočamo vire, povezane s termini: dostopna komunikacija, lahko branje, lahki jezik, lahki govorjeni jezik (za družbeno inkluzijo), preprosti jezik in lahko razumljiv jezik. Posamezne organizacije v različnih državah ponujajo smernice, raziskave in praktične nasvete za uporabo lahkega branja in lahkega jezika ter si prizadevajo za bolj inkluzivno in dostopno izobraževanje za vse. Nekatere pa se združujejo tudi v projektne aktivnosti ali mreže, kot je na primer mreža ELIN (Easy Language International Network), najdete jih na Facebooku: https://www.facebook.com/ELINnetwork .