- (a) Dostop do kulturnega gradiva v dostopnih oblikah;
- (b) Dostop do televizijskih programov, filmov, gledališča in drugih kulturnih dejavnosti v dostopnih oblikah;
- (c) Dostop do krajev kulturnih predstav ali storitev, kot so gledališča, muzeji, kinodvorane, knjižnice in turistične storitve, ter, kolikor je mogoče, dostop do spomenikov in krajev nacionalnega kulturnega pomena.
Dostopna kultura je pojem, ki se nanaša na uživanje kulturnih dobrin za vse ljudi, ne glede na njihove fizične, senzorične ali kognitivne sposobnosti. Ta koncept je tesno povezan z idejo socialnega vključevanja, saj je dostop do kulture temeljna pravica, ki mora biti zagotovljena vsakomur.
Dostopna kultura ima lahko številne oblike: od klančin in dvigal v kulturnih stavbah do uporabe podpornih tehnologij za izboljšanje izkušenj obiskovalcev s senzornimi ovirami, organizacije vodenih ogledov za osebe s kognitivnimi ovirami in priprave gradiva v enostavnem jeziku. V širšem smislu gre za odpravljanje vseh ovir z omogočanjem dostopnosti kulture za vse.
Dostopna kultura ljudem z oviranostmi ne omogoča le, da polno sodelujejo v kulturnem življenju skupnosti, ampak tudi, da ga obogatijo s svojimi izkušnjami in znanjem. Dostopna kultura je pomembna tudi za starejše ali osebe z začasnimi gibalnimi ali zdravstvenimi težavami, osebe z nizko izobrazbo ali osebe, ki začasno živijo v tujini in imajo lahko težave pri dostopu do določenih kulturnih prizorišč ali uživanju določenih vsebin.
Za spodbujanje dostopne kulture so potrebni nekateri konkretni ukrepi. Prvič, kulturne prostore je treba oblikovati tako, da bodo fizično dostopni vsem. Poleg tega je treba kulturne delavce usposobiti za področje dostopne kulture in specifične potrebe ljudi z ovirami. To pomeni, da morajo muzeji, knjižnice in drugi kulturni prostori zaposliti specializirano osebje za sprejemanje in pomoč obiskovalcem z ovirami, a ne le to: imeti morajo tudi gradiva, napisana v enostavnem jeziku, ki ga lahko razumejo vsi, od otrok do starejših. Nenazadnje je potrebno upoštevati tudi pomen dostopnosti kulturnih vsebin v digitalni obliki. Digitalna kultura postaja vse pomembnejša, a dostop do vsebin je lahko ljudem s senzoričnimi ali kognitivnimi ovirami otežen. Kulturni izvajalci bi zato morali zagotoviti, da so njihova digitalna spletna mesta ali platforme in vsebine dostopne vsem.
Po svetu je veliko dobrih primerov dostopne kulture. Muzej Louvre v Parizu je na primer izvedel številne ukrepe za izboljšanje dostopnosti, vključno z namestitvijo dvigal in oblikovanjem taktilnih poti za ljudi z ovirami vida. Poleg tega muzej ponuja oglede v znakovnem jeziku in posebne oglede za osebe z ovirami sluha. Primeri dostopne kulture obstajajo tudi v Italiji. Nacionalni arheološki muzej v Neaplju je na primer izvedel projekt, imenovan “MANN inclusive”, ki vključuje oblikovanje dostopne poti za oglede za osebe s senzoričnimi in kognitivnimi ovirami. Pot vključuje uporabo avdio vodnikov, vodnikov v znakovnem jeziku in namestitev taktilnih plošč za osebe z ovirami vida. Nacionalna osrednja knjižnica v Firencah je poleg tega sprejela številne ukrepe, da bi svoje prostore in vsebine naredila dostopne vsem. Ti ukrepi vključujejo vzpostavitev oddelka, namenjenega knjigam v Braillovi pisavi, namestitev dostopnega dvigala in usposabljanje zaposlenih na področju dostopne kulture.
Projekt programa Interreg Central Europe “Come-In!”, ki se je zaključil leta 2019 in v katerem sta sodelovala Enaip FVG in Progettoautismo fvg, je združil šest srednjeevropskih držav, da bi skupaj izvedle akcijo, namenjeno povečanju števila obiskovalcev malih in srednje velikih muzejev, in sicer z zagotavljanjem njihove večje dostopnosti za ljudi z ovirami ter ozaveščanjem o pomenu vključevanja in dostopnosti.
V skladu s sloganom “nič o nas, brez nas” so muzeji v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji, Nemčiji in na Poljskem sodelovali z invalidskimi združenji, akademiki, izobraževalnimi ustanovami in oblikovalci politik, da bi vzpostavili nadnacionalne standarde za izboljšanje dostopnosti muzejev. V Vidmu je grajski arheološki muzej postal popolnoma dostopen po zaslugi sodelovanja s podjetjem Progettoautismo fvg.
Dostopnost je proces, projekt “Come-In!” pa je ta proces podpiral in ohranjal s krepitvijo odnosov s kulturno dediščino prek novih veččutnih modalitet in spodbujanjem vključujočih muzejev, v katerih ni posebnih potreb, ampak je preprosto kultura za vse, 4all.
Na podlagi projekta so bile razvite smernice “Come-In!”, niz standardov kakovosti, ki so namenjeni pomoči muzejem pri izboljšanju njihove dostopnosti in spodbujanju dostopa do kulture z inovativnimi pristopi. Na podlagi teh smernic je bil razvit znak COME-IN!, ki potrjuje stopnjo dostopnosti muzeja in zagotavlja njegovo skladnost s standardi; upamo, da bo ta znak pridobilo veliko muzejev. Poleg smernic so v okviru projekta nastali priročnik za muzejske delavce, konference in simpoziji o dostopnosti muzejev, poročilo o dostopnosti v Srednji Evropi ter veččutne in univerzalno dostopne razstave.
V Furlaniji Julijski krajini je kot rezultat tega načrtovanja nastal tudi deželni zakon 10/2018 “Splošna načela in izvedbene možnosti za dostopnost”, odličen dosežek mreže na območju, ki je prinesel pomembna nadaljnja prizadevanja za dostopnost muzejskih objektov.
Zato postaja vse bolj nujno in ključno oblikovati ustrezna orodja, da se lahko vsaka kulturna ustanova in druge institucije opremijo z dostopnim gradivom v enostavnem jeziku in tako vsem zagotovijo temeljno pravico do dostopa do kulture ter širše do študija in izobraževanja.